Effect of cover crops on maize-velvet leaf competition: leaf area density and light interception | UČINEK PODSEVKOV NA TEKMOVALNOST MED KORUZO IN BRŽUNASTIM OSLEZOM: GOSTOTA LISTNE POVRŠINE IN PRESTREZANJE SVETLOBE
2016
zaefarian, faezeh | shakibafar, zahara | Rezvani, Mohammad | SALEHIAN, Hamid
إنجليزي. Cover crops influence on canopy structure and light interception of maize (Zea mays L.) and velvetleaf (Abutilon theophrasti Medik), was studied in a field experiment. Treatments included planting of bean (Phaseolus vulgaris L.), soybean (Glycine max (L.) Merr.) and berseem clover (Trifolium alexandrium L.) as cover crops at the same date and 21 days after maize. Sole cropping of maize under weed- free and weedy conditions were also included in this experiment. All tested cover crops significantly reduced leaf area density and height of velvetleaf up to 50 %, while maize leaf area density increased in the presence of cover crops. Among cover crops, bean and soybean were the most effective in reducing velvetleaf leaf area density and height. Bean and soybean also strongly reduced absorbed light by velvetleaf by up to 80 % compared to clover. Maize grain yields were significantly influenced by cover crops planting in the inter row space. Compared to weeds free plots, only treatment with soybean as a cover crop resulted in similar maize grain yields, while maize intercropping with bean and clover significantly reduced maize yields. Delayed planting of cover crops, 21 day after maize, increased maize grain yield compared to cover crops and maize planting at the same time.
اظهر المزيد [+] اقل [-]السلوفينية. V poljskem poskusu je bil preučevan vpliv podsevkov na zgradbo sestoja in prestrezanje svetlobe koruze (Zea mays L.) in bržunastega osleza (Abutilon theophrasti Medik). Obravnavanja so obsegala setev nizkega fižola (Phaseolus vulgaris L.), soje (Glycine max (L.) Merr.) in aleksandrijske detelje (Trifolium alexandrium L.) kot podsevkov, posejane istega dne kot koruza ali 21 dni po njeni setvi. V poskus sta bili vključeni tudi 2 kontroli (čista setev koruze z zatiranjem in brez zatiranja plevelov). Vsi preizkušeni podsevki so značilno zmanjšali gostoto listne površine in višino bržunastega osleza do 50 %, medtem ko se je gostota listne površine koruze v prisotnosti vseh treh podsevkov povečala. Med podsevki sta bila fižol in soja najbolj učinkovita v zmanjševanju gostote listne površine in višine bržunastega osleza. Fižol in soja sta v primerjavi z deteljo najmočneje zmanjšala absorbirano svetlobo bržunastega osleza, do 80 %. Podsevki v vrste med koruzo so značilno vplivali na pridelek njenega zrnja. V primerjavi s kontrolo brez plevela je samo obravnavanje s sojo kot podsevkom dalo podobne pridelke, podsevka fižola in detelje sta značilno zmanjšali pridelek zrnja koruze. Odložena setev podsevkov, 21 dni po setvi koruze, je povečala pridelek zrnja koruze v primerjavi z obravnavanji, ko so bili koruza in podsevki posejani istočasno.
اظهر المزيد [+] اقل [-]الكلمات المفتاحية الخاصة بالمكنز الزراعي (أجروفوك)
المعلومات البيبليوغرافية
تم تزويد هذا السجل من قبل University of Ljubljana