Comparative assessment for nutritional and antinutritional qualities revealed better performance of traditional white-fleshed sweet potatoes than orange-fleshed sweet potatoes | Primerjalna ocena hranilne in nehranilne kakovosti je odkrila, da ima sladki krompir z belim založnim parenhimom boljše lastnosti kot tisti z oranžnim

إنجليزي. Recent introduction of beta-carotene rich orange-fleshed sweet potatoes (OFSP) has resulted to consumers’ low demands for traditional white-fleshed sweet potatoes (TWFSP), without due consideration of their nutritional qualities. This study appraised the nutritional compositions of OFSP and TWFSP. They were analyzed for mineral content, antinutrients, and phytochemicals at National Root Crops Research Institute, Umudike. The field experiment was conducted using randomized complete block design with three replicates. TWFSP showed higher concentrations of minerals, anti-nutrients and phytochemicals than OFSP. In TWFSP, potassium ranged from 1879.20 ± 0.01 mg kg-1 (‘B3V3’) to 1960.30 ± 0.01 mg kg-1 (‘B2V2’) while in OFSP it varied from 1162.60 ± 0.02 mg kg-1 (‘B26T26’) to 1800.20 ± 0.01 mg kg-1 (‘B10T10’). The antinutrients and phytochemicals results showed that flavonoids in TWFSP ranged from 0.30 ± 0.01 mg TAE kg-1 (‘B1V1’) to 970.50 ± 0.02 mg TAE kg-1 (B3V3) while it varied from 0.20 ± 0.01 mg TAE kg-1 (‘B4T4’) to 670.30 ± 0.01 mg TAE kg-1 (‘B8T8’) in OFSP. Heritability estimates were high for all antinutrients and minerals while genetic advance was high only for potassium (42.206) and phosphorus (10.288) traits. Variation between phenotypic coefficient of variation and genotypic coefficient of variation was negligible, with the former higher for most minerals and antinutrients. TWFSP were found richer than OFSP, and suggests improvement by selection.

السلوفينية. Nedavna uvedba sladkega krompirja z oranžnim mesom (OFSP) bogatega z beta-karotenom, je povzročila slabše povpraševanje potrošnikov po tradicionalnem sladkem krompirju z belim mesom (TWFSP), ne da bi ustrezno upoštevali njegove prehranske lastnosti. Ta študija preučuje prehransko sestavo sladkega krompirja z belim in oranžnim mesom (založnim parenhimom). Vzorci so bili analizirani na vsebnost elementov, bioaktivnih sestavin in antinutrientov na National Root Crops Research Institute, Umudike. Nigerija. Terenski poskus je bil izveden z uporabo naključne blokovne zasnove s tremi ponovitvami. Krompir z belim mesom je pokazal večje vsebnosti mineralov, antihranil in bioaktivnih sestavin v primerjavi z oranžnim sladkim krompirjem. V krompirju z belim mesom se je kalij gibal od 1879,20 ± 0,01 mg kg-1 (‘B3V3’) do 1960,30 ± 0,01 mg kg-1 (‘B2V2’), medtem, ko se je v krompirju z oranžnim mesom gibal od 1162,60 ± 0,02 mg kg-1 (‘B26T26’) do 1800,20 ± 0,01 mg kg-1 (‘B10T10’). Rezultati antinutrientov in bioaktivnih sestavin so pokazali, da je bila vsebnost flavonoidov v krompirju z belim mesom od 0,30 ± 0,01 mg TAE kg-1 (‘B1V1’) do 970,50 ± 0,02 mg TAE kg-1 (B3V3), v krompirju z oranžnim mesom pa od 0,20 ± 0,01 mg TAE kg-1 ( ‘B4T4’) do 670,30 ± 0,01 mg TAE kg-1 (‘B8T8’). Določitve dednih znakov so bile velike za vse antinutriente in vsebnosti elementov, genetska prednost je bila večja samo za kalij (42,206) in fosfor (10,288). Razlike med fenotipičnim in genotipičnim koeficientom spremenljivosti so bile zanemarljive, pri čemer so bile razlike v genotipičnem koeficientu večje za vsebnosti večine elementov in antinutrientov. Sorte z belim založnim parenhimom so se izkazale po večji vsebnosti koristnih snovi, kar nakazuje, da jih je potrebno uporabiti v žlahtniteljskih programih.