The influence of various fiber supplements on quantity of microbial biomass in digestive tract of piglets determined by ATP-luciferase assay | Vpliv dodatka različnih vrst vlaknine na količino mikrobne biomase v prebavilih pujskov določene z ATP-luciferaznim testom
2002
FAJDIGA, Sana | NEKREP, Franc V. | ZRIMEC, Alexis | SALOBIR, Janez | MARINŠEK-LOGAR, Romana
إنجليزي. Dietary fibre has positive effects on digestion and on gastrointestinal tract of pigs. Pigs do not possess indigenous enzymes for its digestion. Fibre is fermented by gastrointestinal microflora. The influence of different fibre sources on quantity of microbial biomass in gastrointestinal tract (GIT) of weaned piglets was studied in our experiment. First we introduced ATP-luciferase assay with pure E. coli culture, mixture of E. coli and somatic cells and samples from small and large intestine. The proper protocol for preparation of samples from GIT for ATP-luciferase assay was established. Twenty four weaned piglets, divided into four groups, were fed the same feed except the included fibre: carboxymethylcellulose (group CMC), lignified cellulose (group LIG) and pure cellulose (group CEL). The control group received starch instead of fibre (group KON). Piglets were sacrificed after 13 days of feeding and digesta samples were taken from: stomach, proximal part of small intestine, distal part of small intestine, caecum, colon and rectum together. The quantity of microorganisms in different parts of GIT was estimated by ATP-luciferase assay. The highest concentration (conc.) of microbial ATP was found in large intestine in all groups. Statistically significant effect of different fibres on conc. of microbial ATP in different parts of GIT was not demonstrated. The experiment did not provide evidence that the soluble dietary fibre (carboxymethylcellulose) would enable more intensive microbial fermentation in weaned pigs than insoluble fiber. The reason was probably in big variability and nonhomogenity of samples from GIT.
اظهر المزيد [+] اقل [-]السلوفينية. Prehranska vlaknina pozitivno vpliva na prebavo in prebavila pri prašičih. Prašiči nimajo endogenih encimov za razgradnjo vlaknine, zato je ta odvisna od mikrobov, ki naseljujejo prebavila. Proučevali smo vpliv različnih vrst vlaknine na količino mikrobne biomase v prebavilih odstavljenih pujskov. Najprej smo preizkusili ATP-luciferazni test za določanje količine bakterijske biomase s čisto kulturo E. coli, z mešanico E. coli in somatskih celic ter z vzorci tankega in debelega črevesa. Našli smo ustrezen postopek priprave vzorcev za določanje bakterijskega ATP v vsebini prebavil. V prehranski poskus smo vključili 24 odstavljenih pujskov, razdeljenih v štiri skupine. Dobivali so krmo, ki se je razlikovala le po viru vlaknine: karboksimetilceluloza (skupina CMC), lignificirana celuloza (skupina LIG) in čista celuloza (skupina CEL). Kontrolni skupini (skupina KON) smo namesto vlaknine v krmo dodali škrob. Po 13 dneh krmljenja smo pujske žrtvovali in odvzeli vzorce vsebine prebavil: želodec, prvi del tankega črevesa, drugi del tankega črevesa, slepo črevo ter kolon in rektum skupaj. V vzorcih smo določali koncentracije ATP z ATP-luciferaznim testom. Največje koncentracije mikrobnega ATP smo v vseh skupinah zasledili v debelem črevesu. Statistično značilnega vpliva vrste vlaknine na koncentracijo mikrobnega ATP v različnih delih prebavil večinoma nismo uspeli dokazati. V raziskavi nismo uspeli dokazati, da bi topna vlaknina (karboksimetilceluloza) pri odstavljenih pujskih omogočala boljšo mikrobno fermentacijo kot netopna vlaknina. Vzrok temu je bila verjetno velika variabilnost in nehomogenost vzorcev prebavil.
اظهر المزيد [+] اقل [-]الكلمات المفتاحية الخاصة بالمكنز الزراعي (أجروفوك)
المعلومات البيبليوغرافية
تم تزويد هذا السجل من قبل University of Ljubljana