The reintroduced Dinaric lynx population dynamics in PVA simulation: The 30 years retrospection and the future viability | Modeli razvoja in analiza viabilnosti re - introducirane dinarske populacije risa: 30 - letni pogled nazaj ter možnosti preživetja v prihodnosti

إنجليزي. In the study, we modelled population dynamics of the reintroduced Dinaric lynx population. We used data obtained by monitoring to estimate population dynamics–spatial expansion, abundance estimates, and mortalities–since the reintroduction in 1973 and up to the present day, and then looked for demographic and habitat parameters that would provide the best fit of a lynx population model to this data. We tried to evaluate the importance of these parameters for future population dynamics and viability (PVA) of this lynx population. We constructed a number of 100-year simulations using a range of demographic parameters, different prey availabilities and simulating other potential human related factors that might affect the lynx population. We found that there introduced lynx population must have had high fecundity rates with more than1.6 kittens survived per female and per litter to reach abundances over 100 individuals despite the high human related mortality. The elasticity analysis revealed that adult survival is by far the most important demographic parameter for the lynx population dynamics. PVA highlighted two important factors that had a major impact on population growth dynamics and related risk of population extinction: changes in  the survival rates of subadult and adult individuals and, especially, the quality of habitat with regard to prey availability. Survival rates of subadult and adult lynx are directly influenced by human activities, mainly manifested through illegal shooting, and are difficult to control. Quite opposite to that, the quality of habitat with regard to prey availability can be directly influenced through management. Since habitat quality can have a significant role for the lynx population dynamic and viability, even in presence of minor, difficult to control changes in survival rates of subadults and adults, adequate prey species management might be one of the most important short-term conservation priorities

السلوفينية. V raziskavi smo zgradili modele populacijske dinamike ponovno naseljene populacije risa v Dinaridih. Pri oblikovanju modelov smo uporabili podatke, ki so bili pridobljeni pri spremljanju razvoja populacije od leta 1973 kot so: prostorsko širjenje, ocena številčnosti in smrtnost ter nato poiskali ustrezne demografske in prostorske parametre s katerimi smo dobili populacijski model, ki v največji meri ustreza zbranim podatkom. Poskušali smo oceniti pomen teh parametrov za razvoj in viabilnost populacije v prihodnje. Pripravili smo serijo simulacij 100 letne populacijske dinamike risa pri čemer smo variirali demografske parametre, razpoložljivostplena ter odsimulirali druge antropogene dejavnike, ki bi lahko vplivali na populacijo risa. Ugotovili smo, da je morala biti stopnja rodnosti ponovno naseljene populacije visoka z več kot 1.6 preživelih mladičev na samico. Le tako bi lahko populacija dosegla številčnost preko 100 osebkov ob hkratni visoki antropogeni smrtnosti risov. Analiza elastičnosti populacije je pokazala, da jepreživetje odraslih osebkov daleč najpomembnejši demografski parameter, ki v največji meri vpliva na populacijsko dinamiko. Z analizo populacijske viabilnosti (PVA) smo ugotovili dva pomembna dejavnika, ki imata največji vpliv na dinamiko populacijske rasti in z njo povezana tveganja za izumrtje populacije. To sta preživetje doraščajočih in odraslih osebkov ter kvalitetarisovega habitata z vidika razpoložljivosti (gostote) plena. Na spreminjanje stopnje preživetja ima največji vpliv človek s svojim neposrednim vplivom (zakoniti in nezakoniti lov, promet), ki ga je težko regulirati. Ravno nasprotno pa lahko upravljalci z ustreznim upravljanjem s plenskimi vrstami v veliki meri vplivajo na kvaliteto risovega prostora z vidika dostopnosti hrane. Zato je lahko zadnje eden izmed najpomembnejših kratkoročnih varstvenih ukrepov pri upravljanju s populacijo risa v Sloveniji v prihodnje.