Podnebne spremembe, nove bolezni ter omejeni viri vplivajo na trajnostno pridelavo zadostne količine kakovostne hrane, kar zahteva stalno prilagajanje sort kmetijskih rastlin obstoječim in prihodnjim sistemom pridelave. Sorte kmetijskih rastlin morajo biti v prihodnosti odpornejše na biotske in abiotske dejavnike, prav tako pa morajo prejeto energijo in hranila učinkoviteje pretvoriti v kakovostne sestavine, pri čemer je veliko prostora za inovacije. Z razvojem rastlinske biotehnologije in genetike, uporabo znanj pridobljenih z visokozmogljivimi omskimi pristopi in naprednimi statističnimi analizami ter z metodami strojnega učenja se je močno pospešilo doseganje specifičnih žlahtniteljskih ciljev, ki lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in varni preskrbi s hrano. S pregledom znanstvene literature pojasnjujemo, kako delujejo nove genomske tehnike, v čem se razlikujejo od splošno sprejetih metod žlahtnjenja in kakšne prednosti imajo v primerjavi s klasičnimi tehnikami žlahtnjenja rastlin. V nadaljevanju obravnavamo, katere rastline in njihove lastnosti so bile spremenjene z novimi tehnikami, kako je oblikovana ustrezna zakonodaja, tudi z vidika gensko spremenjenih organizmov, ter povzemamo zaključke javne razprave o njihovi potrebi in možnih tveganjih.
Show more [+] Less [-]Bibliographic information
This bibliographic record has been provided by Directory of Open Access Journals