Study on physiological and morphological traits of purple shamrock (Oxalis triangularis A. St.-Hil. ) as affected by humic acid under salinity stress | Preučevanje vplivov huminske kisline na fiziološke in morfološke lastnosti škrlatne zajčje deteljice (Oxalis triangularis A.St.-Hil. ) v razmerah slanostnega stresa

Inglés. Salinity is one of the main environmental factors that limit plant growth and productivity. Humic acid (HA) can directly have positive effects on plant growth, and absorption of nitrogen, potassium, calcium, magnesium, and phosphorus by plants. This study aimed to concentrate on the impact of HA under salinity stress on Oxalis triangularis to use it as an ornamental plant in green spaces and landscaping. Treatments included three salinity stress levels (0, 40 and 80 mM NaCl) and four concentrations of HA (0, 200, 400, and 600 mg l-1) on O. triangularis with four replicates. Applying HA under salinity stress at 40 and 80 mM increased stem length compared to the control, but this increase was lower at medium and high salinity levels. HA at 400 mg l-1 had the best effect on rhizome length under salinity stress at 40 and 80 mM. The reduced trend on proline content in HA at 0, 200, 400, and 600 mg l-1 under salinity stress at 40 mM was 19.65, 18.45, 16.92, and 13.57 %, respectively. By increasing the concentrations of HA, anthocyanin content was raised when compared to the control. Leaf sodium and potassium decreased by applying HA with or without salinity stress.

Esloveno. Slanost je eden izmed glavnih okoljskih dejavnikov, ki omejujejo rast in produktivnost rastlin. Huminska kislina (HA) ima lahko neposreden pozitiven učinek na rast rastlin in na absorbcijo dušika, kalija, kalcija, magnezija in fosforja. Namen te raziskave je bil preučiti vpliv huminske kisline v razmerah slanostnega stresa na škrlatno zajčjo deteljico (Oxalis triangularis) pri uporabah kot okrasna rastlina in za ozelenitve v krajini. Obravnavanja so obsegala tri ravni slanostnega stresa (0, 40 and 80 mM NaCl) in štiri koncentracije huminske kisline (0, 200, 400, and 600 mg l-1) s štirimi ponovitvami. Uporaba huminske kisline je pri slanostnem stresu 40 and 80 mM povečala dolžino stebel v primerjavi s kontrolo a to povečanje je bilo manjše pri večjem slanostnem stresu. Uporaba huminske kisline v koncentraciji 400 mg l-1 je imela najboljši učinek na dolžino korenike pri slanostnem stresu 40 and 80 mM. Pri obravnavi s koncentracijami 0, 200, 400 in 600 mg l-1 huminske kisline pri slanostnem stresu 40 mM se je vsebnost prolina v rastlini zmanjševala od 19,65; 18,45; 16,92 do 13,57 %. S povečevanjem koncentracije huminske kisline se je povečevala vsebnost antocianina v primerjavi s kontrolo. Vsebnosti natrija in kalija v listih sta se pri uporabi huminske kisline zmanjševali pri ali odsotnosti slanostnega stresa.