Multifunctional role of Krakovo gardens as legally protected entity of urban agriculture – the stakeholders' view | Participativno raziskovanje večnamenskosti Krakovskih vrtov kot podlage za ohranitev zaščitene mestne kmetijske kulturne dediščine

Inglés. Having a long and interesting past, Krakovo gardens today make a coherent part of urban agriculture, particularly as their traditional land use has been protected as cultural heritage. But the condition of Krakovo gardens is extremely bad, becoming increasingly worse. To test the acceptability for the relevant stakeholders, land owners, Quarter Trnovo, Municipality of Ljubljana, and townspeople, of the multifunctional urban agricultural model of revitalising and maintaining Krakovo gardens, is the aim of this research. The methods of participatory research and of survey are used. Land owners are more adverse to than in favour of the model. Quarter Trnovo is well disposed to the model, but sceptical in terms of its practical implementation. Municipality of Ljubljana is inclined to the model, but it actually takes no action with regard to public good of the gardens as protected cultural heritage. The townspeople do not care about the gardens, as long as they are not built up. The results of this research rise v new question, whether there is an authentic public interest to preserve the gardens although public good is legally expressed. In this context a discussion between stakeholders should be launched to define public interest in Krakovo gardens, as well as their public good under the actual circumstances.

Esloveno. Krakovski vrtovi, ki imajo dolgo in zanimivo zgodovino, se danes smiselno umeščajo v mestno kmetijstvo in to toliko bolj, ker je njihova tradicionalna raba zavarovana kot kulturna dediščina. Vendar so Krakovski vrtovi danes v slabem stanju, ki se še slabša. Cilj raziskave je analizirati, ali bi bil model prenove in ohranjanja Krakovskih vrtov, ki bi izhajal iz načel večnamenskega mestnega kmetijstva, sprejemljiv za relevantne déležnike: lastnike zemljišč, Četrtno skupnost Trnovo, Mestno občino Ljubljana in meščane. Uporabljeni sta metodi ankete in participativnega raziskovanja. Lastniki zemljišč so modelu bolj nenaklonjeni kot naklonjeni. Četrtna skupnost Trnovo je modelu naklonjena, skeptična pa je glede njegove realizacije. Tudi Mestna občina Ljubljana je modelu naklonjena, pri čemer je potrebno upoštevati, da ne izvaja ukrepov na področju javne koristi vrtov kot kulturne dediščine. Meščanom za vrtove ni mar, le pozidati bi se jih ne smelo. Rezultati raziskave sprožajo tudi novo vprašanje, in sicer: ali za ohranitev sploh obstaja avtentičen javni interes, čeprav je javna korist normativno izražena. V tem kontekstu bi bilo smiselno sprožiti razpravo med déležniki, v katerem bi se dorekla tako javni interes glede Krakovskih vrtov kot tudi javna korist od njih v sedanjih razmerah.