Botanical remedies for livestock: A quantitative ethnoveterinary study in the Northeastern coastal region of Odisha, India | Botanična zdravila za živino: Kvantitativna etnoveterinarska študija v severovzhodni obalni regiji Odisha, Indija

Inglés. Compared to other coastal regions of India, research on the quantitative approach of ethnoveterinary useful plants is still scarce in the northeastern coastal region of Odisha. To fill this knowledge gap, here we investigated the use value (UV), informant consensus factor (ICF) and fidelity level (FL %) of medicinal plants, used for veterinary purposes. We conducted semi-structured interviews with 63 individuals to collect essential ethnoveterinary information. A total of 52 plant species belonging to 51 genera of 36 families were recorded to cure 12 different livestock aliment categories. Among all the plant parts, the indigenous community primarily uses leaves for preparing remedies instead of underground parts of plants, to minimize the disturbance of the natural habitat and population of plants. In our study region, oral consumption (50%), and paste (40.38%) are the common modes of consumption and formulation, respectively. Pongamia pinnata (L.) Pierre was the most common medicinal plant used by the majority of indigenous communities having UV of 0.86. Alocasia macrorrhizos (L.) G. Don. and Justicia adhatoda L. species are frequently used by the community for treating respiratory system disorders having ICF of 0.96. We identify Curcuma longa L. as a highly medicinal value for maximum treatments (wound treatment, reproductive disorder, and respiratory system disorder) having higher FL% (83.87%). Our documentation provides precious information on ethnoveterinary medicine that helps in-situ conservation of the highly medicinal plant as well as conserves traditional knowledge at both the local and national levels.

Esloveno. V primerjavi z drugimi obalnimi regijami Indije so raziskave o kvantitativnem pristopu k etnoveterinarskim uporabnim rastlinam v severovzhodni obalni regiji Odisha še vedno redke. Da bi zapolnili to vrzel v znanju, smo tu raziskali uporabno vrednost (UV), faktor soglasja informatorjev (ICF) in stopnjo zvestobe (FL %) zdravilnih rastlin, ki se uporabljajo v veterinarske namene. Opravili smo polstrukturirane intervjuje s 63 posamezniki, da bi zbrali bistvene etnoveterinarske informacije. Skupaj je bilo zabeleženih 52 rastlinskih vrst, ki pripadajo 51 rodovom iz 36 družin, s katerimi se zdravi 12 različnih kategorij prehrane za živino. Med vsemi rastlinskimi deli avtohtona skupnost za pripravo zdravil uporablja predvsem liste namesto podzemnih delov rastlin, da bi čim manj posegala v naravni habitat in populacijo rastlin. V naši študijski regiji sta najpogostejša načina uživanja (50 %) in pripravljanja (40,38 %) oralno uživanje oziroma pripravljanje paste. Pongamia pinnata je bila najpogostejša zdravilna rastlina, ki jo je uporabljala večina avtohtonih skupnosti, z UV 0,86. Vrsti Alocasia macrorrhizos in Justicia adhatoda skupnost pogosto uporablja za zdravljenje motenj dihalnega sistema, pri čemer je ICF 0,96. Curcuma longa  smo opredelili kot visoko zdravilno vrednost za največje število zdravljenj (zdravljenje ran, reproduktivne motnje in motnje dihalnega sistema), saj ima višji FL % (83,87 %). Naša dokumentacija zagotavlja dragocene informacije o etnoveterinarni medicini, ki pomagajo pri ohranjanju visoko zdravilnih rastlin in situ ter ohranjanju tradicionalnega znanja na lokalni in nacionalni ravni.