Variabilnost v vsebnosti mangana v vzorcih trav in črne detelje
Andrej OREŠNIK | Andrej LAVRENČIČ | Jože STOPAR
V letu 1997 smo na različnih parcelah iste površine v štirih košnjah in v različnih razvojnih fazah rastlin zbrali po 10 vzorcev črne detelje (Trifolium pratense) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum) ter po 8 vzorcev mačjega repa (Phleum pratense), trpežne ljuljke (Lolium perenne), travniške bilnice (Festuca pratensis), rdeče bilnice (Festuca rubra) in pasje trave (Dactylis glomerata). Največjo povprečno vsebnost mangana v suhi snovi smo ugotovili v vzorcih pasje trave (215,3 ± 54,9 mg kg-1 SS) in v vzorcih rdeče bilnice (55,7 ± 7,8 mg kg-1 SS). Druge trave in črna detelja so vsebovale statistično značilno manj mangana v suhi snovi (od 33,1 mg do 42,0 mg kg-1 SS). Pri travah z manjšo vsebnostjo mangana in pri črni detelji je bila ob prvi košnji vsebnost mangana največja v fazi bilčenja (25,2 mg do 61,6 mg kg-1 SS) in najmanjša v fazi cvetenja (16,6 mg do 47,8 mg kg-1 SS). Pri pasji travi pa je vsebnost mangana v suhi snovi z zorenjem rastline v prvi košnji naraščala (od 145,5 mg na 179,5 mg kg-1 SS). Najmanjša povprečna koncentracija mangana je bila pri vseh travah in pri črni detelji v vzorcih prve košnje (od 21,0 mg do 53,0 mg kg-1 SS) in največja jeseni ob četrti košnji (od 42,2 mg do 68,7 mg kg-1 SS), pri pasji travi pa je bila ob prvi košnji 160 mg, ob drugi 272,0 mg in se je v tretji in četrti košnji zmanjšala na 209,6 mg oziroma 215,4 mg kg-1 SS.
Показать больше [+] Меньше [-]Ключевые слова АГРОВОК
Библиографическая информация
Эту запись предоставил Directory of Open Access Journals