Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah
Zalika ČREPINŠEK | Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ
Proučevali smo možnosti napovedovanja fenološkega razvoja gojenih in samoniklih rastlin na osnovi meteoroloških spremenljivk v Sloveniji za obdobje 1955-2000. Povezanost med fenološkim razvojem in meteorološkimi spremenljivkami smo proučevali s korelacijsko analizo in z multiplo linearno regresijo. Vrednosti korelacijskih koeficientov med nastopom fenofaz ter povprečji temperatur zraka dveh ali treh zaporednih mesecev pred nastopom fenofaz so bile visoke (0,60 do 0,85). Statistično značilne so bile tudi korelacije med zimskim indeksom severno atlantskega nihanja in povprečno temperaturo zraka od decembra do marca ter nastopom pomladanskih fenofaz, na čas pojava večine fenofaz v obravnavanih letih količina padavin ni imela značilnega vpliva. Spodnjo temperaturo praga za izračun termalnega časa smo določili s statistično metodo najmanjšega standardnega odklona temperaturnih vsot; variabilnost izračunanih vsot med leti je bila velika (10% do 30%). Uporaba fototermalnega časa za Ljubljano je značilno izboljšala delež pojasnjene variabilnosti v primerjavi s termalnim časom. Z metodo multiple linearne regresije smo oblikovali fenološke in fenoklimatske modele za napoved nastopa fenofaz. Izmed obravnavanih rastlin so bili najboljši fenološki indikatorji breza, regrat ter divji kostanj. S fenološkimi modeli smo lahko pojasnili med 50% in 79%, s fenoklimatskimi pa v povprečju 86% variabilnosti. V fenoklimatskih modelih so bile največkrat vključene meteorološke pojasnjevalne spremenljivke termalni čas, povprečne mesečne temperature ter za Ljubljano v vseh primerih fototermalni čas. Izdelane modele smo preverili z metodo navzkrižnega preverjanja, modelne napovedi so bile dokaj natančne in možne za najmanj pet dni vnaprej.
Показать больше [+] Меньше [-]Библиографическая информация
Эту запись предоставил Directory of Open Access Journals