Does paternal sterility impact on progeny germination and survivorship, case study in strawberries | Ali moška sterilnost vpliva na kalitev in preživetje potomcev? Primer raziskave na jagodnjakih (Fragaria)

Английский. Studies on the parental role on progeny performance have mostly focused on the maternal parent, while less attention was given to the paternal parent. This study investigated the impact of paternal pollen sterility (ranging from 3.1 – to 77.2%) on F1 seed germination and progeny survivorship in Fragaria (strawberry, Rosaceae) using controlled crosses. In crosses within F. vesca ssp. vesca the paternal pollen sterility was not correlated with F1 seed germination (N = 14, p > 0.074) and progeny survivorship (N = 14, p > 0. 0.710). Paternal sterility in crosses between F. vesca ssp. vesca and F. vesca ssp. monophylla did not affect on F1 seed germination (N = 7, p > 0.295) and progeny survivorship (N = 6, p > 0.812). Similarly, no correlation was found between father pollen sterility and F1 seed germination (N = 6, p > 0.924) and progeny survivorship (N = 6, p > 0.215) in crosses between F. vesca ssp. americana and F. vesca ssp. vesca. Furthermore, crossing different maternal plants by pollen of the same paternal plant in all three cross types produced progeny with variable levels of F1 seed germination and survivorship. These results indicate the crucial role of maternal plant on progeny performance and support the general idea of the importance of maternal rather than paternal parent on progeny performance.

словенский. Raziskave vloge staršev na uspevanje potomcev so pri rastlinah pogosto osredotočene na ženskega straša, manj pozornosti je posvečeno vlogi moškega starša. Ta raziskava je preučevala vpliv moške sterilnosti peloda (v razponu od 3,1 do 77,2 %) na kalitev in preživetje F1 potomcev jagodnjaka (Fragaria, Rosaceae) po kontroliranih križanjih. Po križanju gozdnega jagodnjaka (F. vesca L. ssp. vesca) moška sterilnost peloda ni korelirala s kalitvijo F1 semen (N = 14, p > 0.074) in preživetjem potomcev (N = 14, p > 0. 0.710). Enako moška sterilnost po križanjih med taksonoma F. vesca ssp. vesca in F. vesca ssp. monophylla ni imela vpliva na kalitev F1 semen (N = 7, p > 0.295) in preživetje potomcev (N = 6, p > 0.812). Podobno ni bila ugotovljena korelacija med moško pelodno sterilnostjo in kalitvijo F1 semen (N = 6, p > 0.924) ter preživetjem potomcev (N = 6, p > 0.215) po križanjih med taksonomoma F. vesca ssp. americana in F. vesca ssp. vesca. Še več, po križanjih različnih materinskih rastlin s pelodom iste očetovske rastline je imelo po vseh treh vrstah križanj potomstvo spremenljivo kalivost F1 semen in spremenljivo preživetje. Ti rezultati kažejo na odločilno vlogo materinskega starša na uspevanje potomcev in podpirajo splošno idejo o ključni, večji vlogi materinske rastline primerjalno z očetovsko.