SPATIAL ANALYSIS OF THE ABANDONMENT OF AGRICULTURAL LAND IN SLOVENIA | Prostorska analiza kmetijskih zemljišč v zaraščanju v Sloveniji

Английский. In this study we performed a spatial analysis to determine the influence of selected environmental factors (forests share, elevation a.s.l., slope, aspect, flooding) and the management status of an area on the spatial distribution of the abandoned agricultural land (land use class 1410), and agricultural land with forest trees (land use class 1800) in Slovenia. All these natural factors influence the management decisions of landowners. We found out that land use class 1410 is distributed over the entire country, along the south-west to the north-east axis. The majority of the land use class 1800 can be found in the south-western part of the country. On municipality level, the link between the forest and studied land uses was weak. The percentage of land use classes 1410 and 1800 grows with increasing altitude a.s.l. and slope. Land use class 1400 is more frequent in flooded areas. The percentage of the abandoned agricultural land is greater in areas with special management status (e.g. Natura 2000 areas). A strict, professional and fast implementation of the Agricultural Land Act is needed to improve the situation and prevent further agricultural land losses.

словенский. V prispevku je predstavljena prostorska analiza razredov dejanske rabe kmetijskih zemljišč v zaraščanju (razred rabe 1410) in kmetijskih zemljišč, poraslih z gozdnim drevjem (razred rabe 1800), z namenom ugotoviti vpliv izbranih naravnih dejavnikov (delež gozda, nadmorska višina, naklon površja, ekspozicija, poplavnost) in statusa upravljanja območja na pojavljanje in razporeditev teh zemljišč v Sloveniji. Vsi ti dejavniki vplivajo na upravljavske odločitve lastnikov. Ugotovili smo, da so zemljišča razreda rabe 1410 razporejena po celotni Sloveniji z glavnino vzdolž osi od jugozahoda proti severovzhodu, zemljišč razreda rabe 1800 je največ v jugozahodnem delu države. Na občinski ravni nismo našli izrazite povezave med deležem gozda in deležem raziskovanih razredov rab. Z večanjem nadmorske višine in naklona se odstotek rabe 1410 in 1800 poveča. Ugotovili smo večjo pojavnost razreda rabe 1400 na pogosteje poplavljenih območjih. Zaraščanje je večje znotraj območij z različnimi statusi upravljanja (npr. Natura 2000). Za izboljšanje stanja in preprečevanje nadaljnjega zaraščanja bi bilo v statističnih regijah, kjer sta razreda rabe 1410 in 1800 najbolj prisotna, potrebno pospešeno izvajati zakon o kmetijskih zemljiščih, ki določa odpravljanje zaraščanja na območjih z večjo boniteto zemljišč.