Genetic diversity within and among two-spotted spider mite resistant and susceptible common bean genotypes | GENETSKA RAZNOLIKOST NA NAVADNO PRŠICO ODPORNIH IN OBČUTLJIVIH GENOTIPOV NAVADNEGA FIŽOLA

Английский. Two-spotted spider mite (Tetranychus urticae C. L. Koch, 1836), is one of the most destructive herbivores of common bean. Very little is known about the diversity among resistant sources in this crop. The present study was conducted to characterize 22 resistant and susceptible common bean genotypes by 8 Simple Sequence Repeats (SSRs) and 8 Random Amplified Polymorphic DNA (RAPD) markers. These SSR and RAPD primers produced 100 % and 81.8 % polymorphic bands. Based on RAPD fingerprints and SSR profiles, pairwise genetic similarity ranged from 0.0 to 0.857 and from 0.125 to 1, respectively. The resistant and susceptible common bean accessions were grouped together in the dendrograms generated from RAPD and SSR clustering analyses. The results indicate that RAPD and SSR analysis could be successfully used for the estimation of genetic diversity among genotypes. SSR markers could group genotypes according to their resistibility and susceptibility to the spotted spider mite but RAPD could not. Therefore, the SSR markers can facilitate the development of resistant common bean cultivars through breeding programs against T. urticae.

словенский. Navadna pršica (Tetranychus urticae C.L.Koch, 1836) je eden izmed najbolj uničujočih škodljivcev na navadnem fižolu. Zelo malo je znanega o raznolikosti v odpornosti te poljščine na navadno pršico. V raziskavi je bilo ovrednoteno 22 odpornih in občutljivih genotipov navadnega fižola z 8 SSRs markerji (enostavna ponavljajoča zaporedja) in 8 RAPD markerji (naključno pomnožena polimorfna DNK). SSR in RAPD začetni oligonukleotidi so pomnožili 100 % in 81,8 % polimorfnih DNK fragmentov. Na osnovi RAPD vzorcev in SSR profilov, je bila parna genska podobnost med 0,0 do 0,857 in od 0,125 do 1. Odporne in občutljive akcesije navadnega fižola so se v dendrogramih po klasterski analizi RAPD in SSR združevale skupaj. Rezultati kažejo, da bi bili lahko analizi RAPD in SSR uspešno uporabljeni za določanje genetske raznolikosti med genotipi. SSR markerji bi lahko združevali genotipe glede na njihovo odpornost in občutljivost na navadno pršico, RAPD markerji pa ne. Zaradi vsega naštetega lahko SSR markerji v programih žlatnjenja olajšajo vzgojo na navadno pršico odpornih genotipov navadnega fižola.