Population of Carniolan bees (Apis mellifera carnica Pollman) in Slovenia and its hybridization with other subspecies based on colour of abdomen | Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku

Английский. In Slovenia Carniolan honeybee (Apis mellifera carnica Pollman 1879) is an autochthonous and protected honeybee subspecies. Based on morphological characteristics A. m. carnica belongs to the southeast European group of honeybees and is the second most widely spread honeybee subspecies in the world. Slovenia is the origin country of A. m. carnica and its conservation is stipulated by law In the last few years more honeybees with yellow bands on the abdomen were seen in the population of A. m. carnica in Slovenia. These characteristics are the result of hybridization with other honeybee subspecies. Apis m. carnica is nowadays to a large extent influenced by beekeeping activities (trade with bee colonies and queens, migratory beekeeping) and also natural conditions and hybridization in the zones of natural hybridization. To find out the percentage of hybrid honeybees in the population of A. m. carnica in Slovenia, a morphological investigation based on the colour of bands on the worker abdomen was made. We found the highest percentages of honeybees with yellow bands in the West part of Slovenia near the border with Italia (Obalno Kraška and Goriška region) but also in the Koroška region. On average 5.6% honeybees in the population of A. m. carnica in Slovenia have yellow bands. Further hybridization of A. m. carnica with other honeybee subspecies could led to loss of morphological, ethological and genetic characteristics of A. m. carnica population in Slovenia.

словенский. V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.