Kemična sestava nekaterih žitnih in koruznih sort, pridelanih v Sloveniji
1999
Tatjana PIRMAN | Andrej OREŠNIK
Weendsko analizo, vsebnost rudninskih snovi in aminokislinsko sestavo smo opravili na definiranih vzorcih žit in koruze, pridelanih v Sloveniji leta 1997. Analizirali smo pet sort pšenice: pinka, ana, marija, rezka in žitarka; dve sorti ozimnega: alpha in robur ter dve sorti jarega ječmena: rex in gotic; tri sorte ovsa: valiant, pram in leanda in pet hibridov koruze: fanion, dea, helga, alberta in lotus. Pri pšenici in ječmenu smo ugotovili majhne razlike med posameznimi sortami v kemični sestavi. Pri ovsu izstopa sorta valiant po manjši vsebnosti surovih beljakovin in surovih maščob ter večji vsebnosti surove vlaknine. Pri koruzi pa odstopa hibrid fanion po večji vsebnosti surovih beljakovin in surovih maščob. Povprečne vrednosti posameznih hranljivih snovi v žitih, pridelanih v Sloveniji, se razlikujejo od literaturnih podatkov. Največja razlika je manjša vsebnost surovih beljakovin. V vsebnosti posameznih rudninskih snovi (P, Ca, Mg, K, Na, Zn in Mn) med sortami istega žita ni opaziti velikih razlik in povprečne vrednosti se dokaj dobro ujemajo z literaturnimi podatki, razen precej manjše vsebnosti natrija. Aminokislinska sestava beljakovin posameznih sort istega žita oz. koruze je podobna. V primerjavi z literaturnimi podatki smo ugotovili nekoliko večje koncentracije nekaterih esencialnih aminokislin v beljakovinah žit.
显示更多 [+] 显示较少 [-]