Vpliv bakterijskih cepiv na aerobno stabilnost silaže
2001
Damjan KAPEL | Jasna M.A. STEKAR
S statistično obdelavo objavljenih podatkov smo ugotavljali vpliv bakterijskih cepiv na aerobno stabilnost silaže. V silirani krmi s travinja z večjo vsebnostjo suhe snovi je bila aerobna stabilnost slabša ob dodatku cepiva, ki je vsebovalo homofermentativne mlečnokislinske bakterije, v primerjavi s silažo brez dodatka. Ob nizki vsebnosti sušine v silirani krmi s travinja je cepivo pri siliranju krme s travinja ugodno vplivalo tako na kakovost kot na aerobno stabilnost. Pri cepljenju koruze, sirka in žit se je kakovost silaž izboljšala, aerobna stabilnost pa je bila slabša. Izjema je bilo cepivo, ki je vsebovalo Lactobacillus plantarum in Enterococcus faecium, kjer se je aerobna stabilnost siliranih žit rahlo izboljšala. Heterofermentativna mlečnokislinska bakterija Lactobacillus buchneri je izboljšala tako kakovost kot tudi aerobno stabilnost koruzne silaže, siliranega sirka in siliranih žit ter se pokazala kot neučinkovita pri siliranju krme s travinja. Dodatek propionskokislinskih bakterij ni učinkoval na fermentacijo siliranih rastlin, ki se hitro aerobno kvarijo.
显示更多 [+] 显示较少 [-]