Influence of different tehnological procedure on quality of Malvasia wine | Vpliv različnih tehnoloških postopkov na kakovost vina malvazija

英语. White variety Malvasia (vintage 2007) from the winegrowing districts in Slovenian and Croatian Istria was chosen for the experiment. Three different technological procedures were included in the study: classical method, maceration and ageing wine on less. In some cases combinations of more than one technological were used (maceration and ageing on lees). The following parameters were determined: pH value, total acidity, volatile acid content, buffer capacity, extract , alcohol content, relative density, sugars level, free and total, SO2 content, total phenols content, tannin content, colour intensity and content of some volatile aromatic compounds. Wines were also evaluated and the results were statistically analysed. The results showed that different technological procedures have significant influences on all physical and chemical parameters included in this question. Principal component analyses showed that the most of the variability among wine samples is due to colour intensity and contents of total phenols, methanol, ethyl acetate and isoamyl acetate. According to sensory evaluation the top grades were given to wines produced using wine ageing on lees.

斯洛文尼亚语. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja in pridelave vina na fizikalne in kemijske parametre vina ter njegovo senzorično kakovost. Za izvedbo poskusa smo izbrali vina sorte malvazija (letnik 2007), pridelana na območju Slovenske in Hrvaške Istre. Vina so pridelana po treh tehnoloških postopkih: klasičnem postopku, z maceracijo drozge in z zorenjem vina na drožeh. Pri nekaterih vzorcih je bila uporabljena kombinacija več postopkov (hladna maceracija in zorenje vina na drožeh). Pri vinih smo določili pH, vsebnost titrabilnih kislin, vsebnost hlapnih kislin, pufrno kapaciteto, sladkorja prostega ekstrakta, vsebnost alkohola, relativno gostoto, vsebnost reducirajočih sladkorjev, vsebnost prostega in skupnega SO2, vsebnost fenolov, taninskih fenolov, intenziteto barve ter vsebnost nekaterih hlapnih aromatičnih snovi. Poleg tega smo vina tudi senzorično ocenili in rezultate statistično izvrednotili. Ugotovili smo, da uporaba različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja in pridelave vina značilno vpliva na vse fizikalne in kemijske parametre vina. Analiza korelacijskih koeficientov je pokazala številne pozitivne in negativne korelacije med izmerjenimi parametri. Analiza glavnih komponent je pokazala, da je večina variabilnosti med vzorci posledica različne intenzitete barve ter različnih koncentracij fenolov metanola, etil acetata in izoamil acetata. Pri senzorični analizi so najboljše ocenjena vina, pridelana po tehnologiji zorenja vina na drožeh.